Vsi se verjetno še spomnimo škode, ki jo je povzročil žled februarja leta 2014. Žled je poškodoval 40% slovenskih gozdov, povzročil za približno 200 mio EUR škode. 25% Slovenije je po podatkih ostalo brez elektrike, kar je pomenilo, da so se ljudje soočili z nedelovanjem kurjave, hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, luči,… in pa seveda hrane niso imeli kje skuhati. Večja težava je tudi bila ustavitev črpalk za vodo, pa tudi čistilnih naprav za odpadno vodo. Ustekleničene vode je zmanjkovalo, saj brez elektrike ne obratujejo niti trgovine niti bencinske črpalke.  Veliko podjetij je moralo ustaviti proizvodnjo, ljudje pa so morali doma poskrbeti za otroke, saj niso delovale šole niti vrtci (vir: delo). Občanom so na terenu pomagali policisti, cestne službe, pripadniki civilne zaščite, gasilci, vojaki. Potem ko je vlada zaradi hudih motenj pri oskrbi z elektriko zaprosila za pomoč sosednje države in članice EU, so v nedeljo Sloveniji agregate poslale Avstrija, Nemčija in Češka (vir: e-mesto.si).

Če bi bili prepričani, da je to pojav, ki se je zgodil in se ne bo nikoli več, bi bili nekako pomirjeni. Vendar žal ne moremo biti, saj se je v manjši meri žled ponovil na Ajdovskem v decembru 2014, kjer je žled poleg dreves ponovno polomil tudi električne drogove in s tem prekinil električno oskrbo na določenih delih. Ujme se tako pojavljajo v različnih oblikah, zato je dobro, da smo – če le lahko na njih vsaj delno pripravljeni. Biti odrezan od elektrike je nekaj, kar si dandanes težko predstavljamo. Skoraj vse povezano z našim običajnim življenjem je namreč povezano z elektriko pa čeprav na to dostikrat pozabimo, saj smo navajeni da elektrika pač je na voljo. Kaj če pa ni? To so nekateri v zgoraj omenjenem tudi na žalost izkusili. Hladilniki niso delovali, večina peči ima elektronsko regulacijo in tako ni delovala, sanitarna voda ni bila ogrevana, kuhalne plošče niso delovale in še bi lahko naštevali, saj tudi zadeve, ki so manj pomembne, kot npr. polnjenje našega telefona, ogled informacij preko televizije ali radia niso delovali oz. so delovali do izpraznjena baterij. V nadaljevanju si poglejmo, kako lahko delno nadomestimo izpad elektrike v našem domu in s tem zagotovimo premostitev izpada do ponovne oskrbe, ne da bi bili odvisni od drugih. 

Kako lahko to naredimo? V nadaljevanju bomo govorili o izbiri ustreznega agregata za premostitev izpada elektrike ob raznih ujmah, za primere pogostih izpadov električnega omrežja v vaši okolici ali pa za napajanje vašega vikenda. Področje uporabe agregatov je seveda široko, moramo pa vedeti kaj bomo na agregat priklopili. Tako se po eni strani odločamo med močjo agregata, po drugi strani je pa seveda moč tudi povezana s stroški nakupa agregata, ki pa je glede na pogostost uporabe in ekonomijo obsega pomemben faktor pri odločitvi. Več si bomo pogledali v drugem delu.